O sindromu karpalnega kanala govorimo, ko se v območju zapestja pojavi kronična bolečina. Ta je sicer na začetku še dokaj znosna, kasneje pa postaja vse hujša in se širi tudi v druge predele prizadete roke. Sprva navzgor do komolca in nato v ramo.
Ko se ob bolečinah pojavi še mravljinčenje mezinca, nato prstanca in celo sredinca, je zadeva alarmantna. Osebe s sindromom karpalnega kanala prizadete roke namreč ne morejo uporabljati praktično niti za dvig skodelice s kavo. Pa poglejmo, kaj je sindrom karpalnega kanala in kako nastane.
Kako nastane?
Značilno je, da za sindromom karpalnega kanala trpijo osebe, ki pri svojem delu z rokami opravljajo ves čas enolične gibe. Govorimo o večurni uporabi računalniške miške, pa delavci v proizvodnji, zelo na udaru so tudi zaposleni v strežbi in drugi, ki svoj delovni čas roke držijo v prisilnem položaju.
Pri omenjenem sindromu gre v resnici za utesnitveno nevropatijo medianega živca. Do stanja lahko pride tudi iz drugih vzrokov, kot so stare poškodbe in benigni tumorji, ki utesnjujejo omenjen prostor, v večini primerov pa je vendarle krivo ponavljajoče se delo z rokami.
Kako se zdravi?
Preden več zapišemo o zdravljenju težav s karpalnim kanalom, omenimo preventivo. Zanimivo, da se je kljub nenehno ponavljajočemu delu moč izogniti utesnjenemu živcu in s tem velikim težavam, ki se lahko vlečejo tudi več mesecev. Nekaj več o tem, kako preventivno preprečiti sindrom karpalnega kanala, nekoliko kasneje, za začetek pa povejmo, da se stanje v začetni stopnji zdravi z nesteroidnim antirevmatikom, počitkom in si pomaga s primerno opornico. V zadnji fazi pa je potreben operativni poseg.
Operacija zahteva okrevanje
Če je stanje s karpalnim sindromom tako hudo, da ni več druge pomoči, je potrebno opraviti operacijo. Še vedno pa je to boljša rešitev kot morebitne trajne poškodbe mišic. Operacija se izvaja v lokalni anasteziji in je opravljena v približno 15-ih minutah. V tem času kirurg skozi manjšo zarezo poišče karpalni ligament in ga prereže.
Ob tem seveda sprosti mediani živec in preveri stanje. Nato rano zašije in prične se počitek ter kasneje rehabilitacija. Ta lahko do popolnega okrevanja traja približno 3 tedne ali celo več mesecev pa tja do enega leta, če je živec močneje poškodovan.
Preventiva
Za preventivo pred nastankom karpalnega sindroma velja nekaj preprostih vaj kot tudi zavedanje, da moramo ponavljajoče gibe rok enostavno za nekaj časa prekiniti. Čeprav morda delo od vas zahteva konstantno obremenjevanje roke na enak način, pa si vseeno vmes vzemite nekaj premora. Vaje, ki pripomorejo k preventivi, pa so dokaj enostavne.
Da preprečimo bolezen karpalnega kanala, obstaja nekaj preprostih vaj.
Ena je denimo takšna, da se primemo za palec roke in ga močno potiskamo proti zapestju. Pri drugi sklenemo dlani in jih izmenjaje upogibamo levo in desno. Pri tretji pa se v stoje z narobe obrnjenimi dlanmi naslonimo na mizo in nagnemo naprej kolikor pač lahko. Te vaje nam vzamejo zgolj nekaj minut zato je smiselno, da jih ponovimo večkrat na dan.
Resne posledice nezdravljenega sindroma
Morda se komu to ne zdi pretirano resna težava, a je resnica popolnoma nasprotna. Že sindrom karpalnega kanala je tako zelo boleč, da nam v neki točki popolnoma onemogoči delo in vsakdanje opravke. Celo pitje kave ali prenašanje lažjih bremen postane nemogoče.
Nezdravljen sindrom pa ima lahko tudi trajne posledice. Drobna mišična vlakna v dlani lahko atrofirajo in v dlani na ta način izgubimo moč ter tudi natančnost gibov in občutek. Naj vas še enkrat opomnimo, kako zelo enostavno je narediti nekaj vaj, ki pomagajo, da do težav s karpalnim kanalom sploh ne bi prišlo.
